Zdaj govori Bojko Bučar v vlogi profesor mednarodnih odnosov

»Menim, da bo preteklo od tri do pet let, preden bomo lahko rekli, kakšna bo ta država v prihodnosti.«

»Mislim, da je velika iluzija Zahoda, pravzaprav pobožna želja, da bi v Siriji zdaj nastala neka liberalna demokracija. V to ne verjamem.«

»Vprašanje je, ali se bodo najprej posvetili vojaškim ciljem, torej nadzoru nad celotnim sirskim ozemljem, ali pa bodo začeli delovati na območju, ki ga že sami upravljajo.«

»Mislim, da bo Rusija izgubila ves vpliv v Siriji.«

»Donald Trump za zdaj pravi, da to ni njihov boj in naj se znajdejo sami. Da ZDA nimajo nič s tem.«

»Kam pa naj grejo, saj je vse razrušeno! Poleg tega verjetno niso vsi navdušeni nad morebitno džihadistično oblastjo.«

»ZDA imajo svojo politiko, ta politika gre v zadrževanje Rusije.«

»Če jim ne bo uspelo združiti notranjih političnih sil v Venezueli, potem verjamem, da gotovo razmišljajo tudi o vojaškem posredovanju.«

»Američani so dokončno odločeni, da spravijo Madura z oblasti. Domnevam, da jim bo to, če ne drugače, na koncu uspelo z vojaškim posredovanjem.«

»To je normalna akcija naše zunanje politike, ki vedno pogleda, kaj počnejo močne države znotraj EU-ja, in se po tem ravna. To ni presenečenje.«

»Vprašanje Katalonije je vprašanje priznanja države, vprašanje Venezuele pa je vprašanje priznanja vlade, kar sta različni zadevi, tako v mednarodni skupnosti kot mednarodnem pravu. V tem smislu se ju ne da primerjati.«

»Bojim se, da vsi hodijo po robu legalnosti, pri čemer je legalnost sama v tem trenutku morda še najmanj vprašljiva. Gre pravzaprav za vprašanje legitimnosti.«